Moje vrtnice in pravilno izbrana gnojila

Vedno so mi pri vsaki hiši bile lepe vrtnice, in ko sem bila še mlajša, sem razmišljala, kako bom doma imela vrtnice pri svoji hiši. Tako sem sedaj imela to možnost, da posadim vrtnice. Da pa mi bodo uspevale, pa sem se zavedala, da moram:

  • Uporabljati pravilna gnojila,
  • Izbrati prave vrtnice,
  • Poznati kdaj in kako se obrezujejo,
  • Prepoznati določene bolezni vrtnic,
  • Zalivanje.

Prav nič mi ni bilo težko, ker sem komaj čakala, da kupim vrtnice in jih posadim. Prvo sem naredila luknje, kjer bom posadila vrtnice, glede gnojila za vrtnice sem se pozanimala že prej, tako da sem točno vedela, koliko in kaj moram dati. Ko so vrtnice bile posajene, sem jih še lepo zalila in malo obrezala, kar je bilo treba. 

Prvo leto sem se učila in učim se tudi sedaj, ko imam doma vrtnice že tretje leto. Pri vrtnicah nikoli ne veš vse, vedno te lahko presenetijo. Tako kot sem prvo leto uporabljala eno gnojilo, sedaj tega gnojila ne uporabljam več, ampak uporabljam že drugo. Vsako leto je kaj novega. Največ težav sem imela na začetku, ker so mi vrtnice dobile eno bolezen, ki se je nisem več rešila. Tisto leto, potem niso več cvetele. Sedaj se na vrtnice že spoznam, vse kar moram narediti spomladi je, da jih obrežem in uporabim prava gnojila. Čez poletje pa, da jih pravilno zalivam in odrežem ovenele cvetove, da čim prej spet poženejo novi cvetovi.

Včasih si vzamem čas in jih obožujem, ker so res lepe, rada imam rdečo barvo, zato je tudi največ rdečih. Imela bi vse barve, vendar nimam toliko prostora. Zaenkrat očitno uporabljam pravilna gnojila in z njimi pravilno ravnam, ker so letos cvetovi res lepi. Seveda pa se bojim, da kaj spregledam, kajti vrtnice so občutljive in kar hitro dobijo kakšno bolezen, ki se je potem ne rešiš. 

Ali ste vedeli, da lahko žar ustvari oglje za risanje?

Pred leti sem se odpravila na potovanje po srednji Ameriki. Planirala sem ostati nekako tri tedne. Na potovanje sem se odpravila sama, saj se tako lažje organiziram in gibljem. Moja pot se je začela v Kostariki, tam sem bila štiri dni. Takoj sem občutila odprtost in prijaznost ljudi. 

Nekega jutra sem se odpravila na kavo v lokalno kavarno. Slišala sem, da kavo dajo kar na žar in jo tako popražijo. Takoj ko sem vstopila noter me je ogovoril prijazni domačin. Po nekaj minutah pogovora mi je predlagal, da mi pokaže najbolj zanimive lokacije te prelepe države. Dogovorila sva se, da se dobiva zvečer. 

Okoli časa večerje sva se dobila pri lokalni restavraciji. Bila je čisto preprosta. Na jedilnem listu sem zagledala nekaj zanimivih jedi:

  • Surove školjke
  • Hobotnica v solati
  • Lokalni krompir v pečici

Ko sem zagledala v notranjost sem opazila, da imajo tudi žar na katerem pripravljajo okusne jedi. Natakarica mi je povedala, da na žar običajno položijo ribe in zelenjavo. Odločila sem se da poskusim. Domačin s katerim sem večerjala mi je povedal, da ko se restvarcija zapre, lastnik žar očisti in odnese oglje domov. Z njim ustvarja najbolj zanimive slike. Zdelo se mi je zelo zanimivo in sem ga vprašala ali jih lahko vidim. Rekel je seveda, in odpravila sva se. 

Umetnik mi je povedal, da žar ustvari najboljše oglje za risanje. S to tehniko risanja se je začel ukvarjati že ko je bil mlajši. Njegov dedek je prav tako bil umetnik, ki je uporabljal isto tehniko za risanje. Z leti ga je vedno bolj zanimal izvor oglja. Čisto slučajno je odprl restavracijo in ko je videl, da ima tudi prostor za žar, je bil zelo navdušen. Končno je lahko združil dve stvari, ki jih je imel pri srcu. Dobro hrano in ljudi ter ljubezen do risanja z ogljem.…

Državna revizijska komisija in priporočeno pismo

Vas zanima, kaj mi je državna revizijska komisija poslala tokrat? Tudi mene zelo zanima, a kaj, ko bom to izvedela šele čez nekaj dni, ko se vrnem s počitnic. Ni prvič, da mi je državna revizijska komisija poslala priporočeno pismo. Če se ne motim, se je to zgodilo tudi lansko leto, ko me zaradi službene odsotnosti prav tako ni bilo doma. Očitno vedo, kdaj se osebe odpravijo zdoma. Smešno, a po vsej verjetnosti gre le za splet naključij.

V primeru, da ne veste, s čim se ukvarja državna revizijska komisija, naj povem, da si točno definicijo lahko preberete na spletu. V iskalnik vtipkajte besedo državna revizijska komisija in odgovor boste v trenutku imeli na dlani. Gre namreč za popolnoma neodvisen ter samostojen državni organ, ki ima nadzor nad oddajami javnih naročil in vsem, kar je povezano z njimi. Verjetno se sprašujete, zakaj bi torej dobila sporočilo državne revizijske komisije.

V službi smo se odločili, da končno oddamo prijavo na javni razpis preko elektronskega portala za javno naročanje. Dolgo smo oklevali ali se takšnega projekta res lotiti. Kljub temu, da smo prepričani v svoje sposobnosti, znanje in smo z nogami trdno na tleh, se je v nas naselil tihi dvom, kaj pa če. O tem, kaj pa če, smo se spraševali mesece in mesece, kar nas je pripeljalo do točke, da smo pri svojem delu začeli nazadovati. Da smo prekinili ta začarani krog, smo se odločili, da sprejmemo izziv in se prijavimo na javni razpis. Zdaj vam je verjetno jasno, kakšno sporočilo mi je poslala državna revizijska komisija tokrat.

Gotovo poznate občutek, ko vas je strah odpreti priporočeno pismo, saj veste, da se v njem lahko skriva nekaj, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Točno tak občutek imam tudi zdaj, čeprav sem daleč, daleč stran od doma. Razdalja mi tokrat ni v uteho, saj je radovednost, kakšen odgovor je poslala državna revizijska komisija zelo velika.

 …

Naslednji načrti so bili strešna kritina pri mojih starših

Ko so bili moji starši še mladi in jaz majhen se spominjam, da je bila takrat kupljena nova strešna kritina, tako je od takrat minilo že skoraj 30 let. Ta strešna kritina ni bila preveč kvalitetna, zato sta vedela, da jo bosta morala slej ko prej zamenjati, ko bodo pretekla leta. V nedeljo, ko sem bil pri njima na kavi, pa mi je oče rekel, da bi si želel zamenjati streho, dokler sta še z mamo pri močeh, da še lahko delata. To se mi sploh ni zdela slaba ideja, kajti potem na stara leta, ne bosta mogla več toliko delati in takrat je dobro, da je strešna kritina na strehi za več let naprej.

Moj oče ni potreboval nobene pomoči pri odločitvi in nabavi strešne kritine, on je res bil navajen vseh del. Čeprav je bil v penziji, je skoraj vsak dan komu pomagal. V našem kraju so ga vsi poznali, kot dobrega in pridnega človeka. Tako je odločitev padla, da se bo naslednji mesec kupila nova strešna kritina, ki jo bo potrebno položiti na streho. Prav ni se ni bal, da ne bo imel domačih delavcev, ker je imel res veliko prijateljev.

Tako nas je nekaj dni prej poklical, da je strešna kritina doma in da potrebuje pomoč. Ta dan je organizacija bila na višku, res smo imeli vsak svoje delo in delali zelo pazljivo, seveda, saj je bilo potrebno hoditi po strehi. Delali smo ves dan in zvečer je bila strešna kritina na strehi. Moja mama nam je pripravljala za jesti in zvečer smo se vsi skupaj malo poveselili, ker smo naredili dobro delo, predvsem veliko delo. Oče me je vedno učil, da moram znati delati, kajti veliko stvari lahko človek naredi čisto sam, samo da ima željo, tako tudi zame tokrat ni bila problematična strešna kritina, da ne bi znal pomagati in polagati.

Različne vrste strešnih kritin si lahko ogledate na www.eternit.si.…

Popravilo telefonov je lahko tvegano

Zakaj tako mislim? Ko se nam pokvari telefon, nikakor nisem zato, da iščem po spletu oglase, kdo telefone popravlja, ampak se enostavno obrnem na originalne servise telefonov. Kako naj jaz vem, da mi bo nekdo dobro popravil telefon, ki ga ne poznam? Vsi se zavedamo, da popravilo telefonov zahteva natančnost in znanje. Tega zagotovo ne morete vedeti, lahko mu enostavno zaupate ali pa tudi ne.

Imamo na primer, ki se nam je pokvaril in seveda ga damo popraviti, ker si želimo ta telefon uporabljati še naprej. Če popravilo takšnega telefona ni pravilno izvedeno, se lahko zgodi, da kar naenkrat ne bo več vodoodporen, čeprav je do sedaj bil. To se zgodi ravno zato, ker ga je popravljal nekdo, ki se na popravilo telefonov ne spozna najbolje in tako ga je popravil tako, da ne tesni več. Tako smo si naredili več škode kot koristi. Ker nam bo takšen telefon slej, slej ko prej nehal delati, saj bo prišel hitro v stik z vodo ali vlago. O tem govorim, to je samo en primer. 

Zato, če se vam telefon pokvari, poiščite popravilo telefonov, kjer veste, da delajo dobro. Nikar vas naj ne zanese ugodno popravilo telefonov, ker ni nujno, da bo takšno popravilo dobro. Seveda nam več pomeni, da se telefon dobro popravi, ne pa da je potem še lahko slabše, ker smo iskati ljudi, ki popravljajo telefone preko spleta, katerega trga nismo poznali. 

Tudi meni se je telefon pokvaril, enostavno nisem okleval, poklical sem uradnega serviserja telefona in ga nesel na popravilo tja. Telefon sem imel urejen čez dva dni z vsemi potrebnimi papirji. Danes je potrebno biti pazljiv pri takšnih stvareh, ker te lahko hitro osleparijo in potem nimaš niti denarja niti popravljenega telefona. Bodite previdni in izbirajte popravilo telefonov tam, kjer veste, da se dela dobro.

Nekateri moški so veseli, če je njihovo darilo spodnje perilo

Prva leta, ko sem začela hoditi z mojim bodočim možem, se prav spominjam, kako se je pritoževal, ko mu je mama za darila kupovala spodnje perilo, prav jezen je bil in jo prosil, da naj mu takšnih daril več ne kupuje. Potem pa si je enkrat kupil zelo dobre, dražje spodnje hlače, ki so mu bile res dobre. Ker so bile kar drag, si jih ni kupil več. Je pa to leto za božična darila izrazil željo, da si želi spodnje perilo, ker so mu te spodnjice res dobre. 

Sama nisem mogla verjeti, da to slišim, sedaj bom jaz tista, ki je vedno poslušala, kako mu mama lahko kupuje spodnje perilo, ko mu bom perilo kupila jaz. Sprva ga nisem hotela poslušati, potem pa sem ugotovila, da je to njegova edina želja in da res ne vem, kaj bi mu drugega kupila.

Ni mi preostalo drugega, kot da sem šla kupit točno to spodnje perilo, ki je njemu lepo. Prav na smeh mi je šlo, ker sem non stop imela v glavi, da tega ni maral, sedaj pa mu jaz kupujem točno to, a kaj naj naredim, če pa je sam izrazil željo, da bi imel takšno darilo.

No, resnici pogledano v oči, je to spodnje perilo, bilo res dobro, prijetno, udobno v primerjavi z perilom, ki ga je imel prej. Zato mu verjamem, da ne more več nositi drugih spodnjic, kot samo te, ker se je na te navadil. Pa je šel paketek pod smrekico, še ta dan sem se smejala in mislim, da se bom še, ko bo moj fant darilo odpiral in bo zraven sedela njegova mama, ki ji je rekel pred leti, da spodnje perilo za darilo odpade, sedaj pa ga bo spet dobil, kaj bo rekel mami in kako se bosta pogledala, pa je druga zgodba.

Diastaza: vaša nova prijateljica

Prepričana sem, da nisem edina, ki se je že pred porodom spraševala, ali se bo njen trebušček po rojstvu otroka vrnil nazaj v staro formo. Imam občutek, da je diastaza dandanes še vedno tabu tema, o kateri ženske ne spregovorijo prav rade. S to težavo pa ni nujno, da se v življenju srečajo samo ženske po porodu, doleti lahko kogarkoli.

Ugotovila sem, da je tako kot pri večini žensk po porodu, tudi pri meni nastopila diastaza, zato sem o njej skušala pridobiti čim več koristnih informacij, katere so mi pomagale razumeti nastalo spremembo na telesu. Informacij o diastazi je na spletnih portalih ogromno, zato je potrebno biti previden pri izbiri pravih. Najbolj varno je, da prebirate članke, kateri so preverljivi s strani zdravstvene stroke. Kot že rečeno sem se z diastazo srečala takoj po rojstvu otroka, ko gube na trebuhu nikakor niso hotele izginiti, kljub redni telovadbi, uživanju raznolike in zdrave prehrane. Med nosečnostjo so se moje notranje trebušne mišice razmaknile in to je vodilo v diastazo. Naj vas opomnim, da je diastaza nekaj popolnoma naravnega in zgolj nakazuje, da so mišice, katere podpirajo naš hrbet in trebušne organe oslabljene. V svojem telesu sem se začela počutiti nelagodno, pestile so me številne težave:

  • Bolečine v hrbtnem delu
  • Bolečine v kolkih
  • Uhajanje urina
  • Slabša prebava

Ker je diastaza načela tudi dvome o moji samozavesti, sem si poiskala pomoč. Številni osebni trenerji so mi svetovali, da se diastaza lahko odpravi z veliko mero primerne športne aktivnosti, vztrajnosti, dela na sebi in ljubeznijo do sprejemanja svojega telesa. Pravilno izvajanje vaj pa bo telo vrnilo nazaj v prvotno formo. Prav vsi pa opozarjajo, da z vajami ne smemo začeti prehitro in da morajo biti te prilagojene vsakemu posamezniku posebej, odvisno od njegovega zdravstvenega stanja pred in po porodu. Za konec vam svetujem, da z vadbo resnično ne hitite. Svojemu telesu dajte čas in diastaza bo počasi odpravljena.

Že nekaj časa premišljujem, da bi bila najboljša izbira za nego obraza bio kozmetika

Ženske smo rade urejene, vsak dan uporabljamo različno kozmetiko. Sama, ko sem bila mlajša me ni motilo, da sem si kupovala poceni in slabo kozmetiko, sedaj pa je vedno večji poudarek naravnih snovi, ki jih vsebuje bio kozmetika, tako je tudi mene enostavno začelo motiti in mi ni bilo vseeno kakšno kozmetiko uporabljam. 

Ko sem začela premišljevati v tej smeri, sem se enostavno odločila, da si izdelke za nego obraza in telesa kupim čisto novo in to bo bio kozmetika, ker vem, da bom tako bolj mirna, saj bom imela naravne surovine visoke kakovosti in me tako ne bo skrbelo, kaj vnašam preko kože v svoje telo.

Preko neta je ogromno ponudbe, a vseeno sem hotela vse skupaj nakupiti v živo, tako sem si vzela en cel dan. Vedela sem, da bom izbirala kar nekaj časa, da bom pravilno izbrala, saj je bio kozmetika v kozmetičnih trgovinah zelo različna in od različnih proizvajalcev. Res ne bi rada zapravila polno denarja in na koncu ugotovila, da sem kupila napačno. 

Ko sem si domov prinesla vso novo bio kozmetiko, sem bila res vesela, prav dobro sem se počutila, ker sem vedela, da sem poskrbela za svoje zdravje, najbolj pa sem bila vesela kreme in pudra, kajti te dve stvari uporabljaš največ. Takoj, ko sem prvič uporabila izdelke, sem čutila na koži, kako je bio kozmetika, čisto nekaj drugega, kot pa navadna kozmetika. Nihče več, me ne bo pregovoril, da bi še kdaj kupila katero drugo kozmetiko, ker je bio kozmetika najboljša. 

Danes je vse več slabih krem in slabe kozmetike, zato je še kako dobro paziti, kaj kupujete in sigurno je bio kozmetika najboljša izbira. Kajti  vaša koža potrebuje zdravo nego, naravno nego, da bo dlje časa ostala lepa in zdrava.…

Enodnevni izlet na obalo in po krasu

Če imate proste vikende, potem je to idealna priložnost za enodnevni izlet, še posebej, če imate otroke. Sama sem že nekaj časa čutila, da bi morali za vikende na enodnevni izlet, kajti bili so predolgi, da bi bili samo doma. Tako sem se odločila, da bomo naše vikende preživeli večina časa na obali in krasu.

Od nekdaj so me ti kraji privlačili in zakaj si ne bi človek tega tudi privoščil, če cel teden dela in se matra. Vsak človek potrebuje oddih, potem pa pride vikend in ga zapraviš na pospravljanju in kreganju na otroke. Tega nisem želela več, zato sem se odločila, da vsak vikend gremo na enodnevni izlet na obalo. To so postali naši dnevi druženja, uživanja, sprostitve, smeha in zabave. Kako srečna sem, da sem se tako odločila, sedaj smo čisto drugačni, čez teden vsi komaj čakamo vikend in dokler so otroci še majhni, je ta čas z njimi še kako dragocen. 

Zavedala sem se, da enodnevni izlet za vikende ne bo prišel več v poštev, ko bosta otroka zrasla, takrat bosta šla vsak po svoje, sedaj pa je ta čas, ko se še lahko skupaj družimo in se imamo lepo. Vsak vikend je od takrat naprej lep, do zdaj nam ni zmanjkalo novih krajev, pa čeprav smo se vedno peljali na obalo ali kras. Vseeno je toliko malih kotičkov, da vedno obiščemo katerega novega. 

Veliko ljudi pravi, da za vikende rado počije doma, jaz to razumem, saj sem tudi sama utrujena od celotnega tedna, vendar se moraš kar malo brcniti v rit za vikend, ker na koncu vidiš, koliko ti vseeno enodnevni izlet v naravi prinese dobrega, kot pa če bi ostal doma. Še vedno imamo en dan, ko pa smo doma in se lahko spočijemo za naslednji teden. En dan pa izkoristimo za enodnevni izlet, ker nam bo prinesel lepe trenutke. 

 …

Tudi v otroštvu smo igrali igre na srečo

Imeli smo to srečo, da smo se kot otroci še veliko igrali skupaj, danes je tega vse manj, ko otroci pridejo domov jih zunaj skoraj ne vidimo, mi pa smo imeli svoje igre na srečo, znali smo se loviti, skrivati, metati po snegu, letati po gozdu in igrali vojake, vse to smo počeli in se zvečer vračali v hišo umazani in blatni. Starši so nam tako pripravili večerjo, mi pa smo se pripravili za spat. Res sem uživala v otroštvu, ko smo se šli razne igre na srečo, zbrali smo se vsi sosedi in se igrali. 

Na žalost pa je danes vse drugače, ko gledam kako so otroci danes drugačni. Ne vidiš več otrok zunaj da se družijo, če so že zunaj so vsak zase, kot da ne smejo do sosedov in potem pričakujemo mi odrasli, da bomo otroke učili lepih odnosov z sosedi, če jim mi prepovedujemo druženje. Nič ni več tako kot je bilo. Mi smo uživali, danes otroci sploh ne poznajo igre na srečo, ne znajo se igrati, ko so sami jim je dolgčas, ne vedo, kaj bi počeli. A ni to žalostno.

Kje so tisti igrivi otroci, polni smeha, brezskrbnosti, veselja, ko so padli in so se začeli smejati sami sebi, prav žalostno je postalo vse skupaj, ko gledaš te zamišljene male obraze, ki jih starši vozijo od enega krožka na drugi. Kje je ta svoboda, sedaj so igre na srečo še samo za plačat, otroci jih ne poznajo več, da bi se igrali.

Sama sem prepričana, da otrok potrebuje svobodo, družbo, smeh, igranje in to je to kar ga bo izoblikovalo, ne pa vožnja od enega krožka na drugi. Moji otroci poznajo otroške igre na srečo in poznajo dolgčas, znajo tudi podaviti soseda in se z njim poigrati. …