Dva meseca sem izbirala primeren fitnes, v katerega bom hodila, in ko sem ga izbrala in sem le še čakala na primeren čas, se je ponudila popolnoma drugačna možnost. V resnici je bil to fitnes, v katerega sem vedno želela, ampak nisem imela poguma, pa ne vem zakaj. Zdelo se mi je, da tja hodijo samo zelo napredni športniki in sama zdaleč nisem bila blizu temu. Vsaj zdelo se mi je tako. Ampak očitno je vesolje naredilo odločitev namesto mene in tako se je zgodil popoln preobrat. 

Vsekakor je bila moja želja že od nekdaj, da se vpišem v fitnes, ampak sem se obirala kot polž okoli te odločitve. Plezanje mi že kakšno leto ne odgovarja več in kljub občasnim poskusom me kar ne zagrabi nazaj. Raje sem doma delala vaje z utežmi kakor pa, da bi šla na plezanje. Bolj, ko razmišljam, se mi zdi, da moram zamenjati okolje, družbo in vse, ker sem se vsega naveličala po tolikih letih. Ne vem sicer, kaj me čaka na fitnesu, ker se mi je do zdaj zdelo bolj monotono. Ampak ker so se vaje že precej razvile, se mi zdi, da ni nujno, da mi bo dolgčas. Vem samo to, da se bom morala navaditi na to, da bom dvigovala, uteži, ko bo fitnes verjetno kar poln in pojma nimam, kako se bom pri tem sprostila. Kadarkoli si to predstavljam v mislih, mi je smešno in prav nič drugega. Vem, da je to nekaj, s čimer se ne bi potrebovala obremenjevati, ampak se. Do sedaj sem bila navajena popolnoma drugačnih rekreacij in nisem ravno navdušena nad spremembo, ki me čaka. 

…