Ker sem odraščal v revni družini nismo nikoli šli na dopust z letalom. Lahko pa rečem, da sem imel zlate starše in so moje počitnice bile vedno lepe. Seveda pa si kot otrok želiš potovati z letalom, še bolj če se to pogovarjajo tvoji sošolci. Tako je moja želja ostala nekje v ozadju in ko sem prvo poletje zaslužil denar sem kupil letalsko karto. 

Odločil sem se, da grem v London. Prvič sem sam potoval tako daleč, a ni me bilo strah. Komaj sem čakal, da bom lahko stopil na letalo. Še danes se spomnim, kako sem bil srečen. Malo mi je bilo edino žal, ker tega veselja, nisem mogel deliti z nikomer, saj sem potoval sam. 

Najprej sem čutil adrenalin, potem pa me je prevzel strah, a me je kmalu minilo. Sem namreč človek, ki zna sam sebe kar hitro potolažiti. Tako sem sedel pri oknu in celo pot opazoval naravo. To je bil zame poseben čas, skušal sem videti čimveč stvari, doživeti čimveč občutkov. Videl sem čisto vse, kar se je dogajalo okoli mene. Prvič me je na letalu postregla stevardesa. Tudi tega občutka ne bom nikoli pozabil. Vedel sem, da če si bom na letalu kaj privoščil, da bom dražje plačal, pa sem vseeno to naredil. Kajti to sem si želel in naročil sem si posebno pijačo. Tako sem nazdravil sam sebi, da sem si omogočil polet v London. 

Sam London je prekrasen. Skušal sem videti čimveč, kajti čez en dan sem imel že plačano povratno karto. Moj prvi polet je bil nepozaben. Že zaradi tega, ker sem prvič potoval pri 18 letih, ker sem si karto plačal sam in ker sem letel v London. …