Pred leti sem se odpravila na potovanje po srednji Ameriki. Planirala sem ostati nekako tri tedne. Na potovanje sem se odpravila sama, saj se tako lažje organiziram in gibljem. Moja pot se je začela v Kostariki, tam sem bila štiri dni. Takoj sem občutila odprtost in prijaznost ljudi. 

Nekega jutra sem se odpravila na kavo v lokalno kavarno. Slišala sem, da kavo dajo kar na žar in jo tako popražijo. Takoj ko sem vstopila noter me je ogovoril prijazni domačin. Po nekaj minutah pogovora mi je predlagal, da mi pokaže najbolj zanimive lokacije te prelepe države. Dogovorila sva se, da se dobiva zvečer. 

Okoli časa večerje sva se dobila pri lokalni restavraciji. Bila je čisto preprosta. Na jedilnem listu sem zagledala nekaj zanimivih jedi:

• Surove školjke
• Hobotnica v solati
• Lokalni krompir v pečici

Ko sem zagledala v notranjost sem opazila, da imajo tudi žar na katerem pripravljajo okusne jedi. Natakarica mi je povedala, da na žar običajno položijo ribe in zelenjavo. Odločila sem se da poskusim. Domačin s katerim sem večerjala mi je povedal, da ko se restvarcija zapre, lastnik žar očisti in odnese oglje domov. Z njim ustvarja najbolj zanimive slike. Zdelo se mi je zelo zanimivo in sem ga vprašala ali jih lahko vidim. Rekel je seveda, in odpravila sva se. 

Umetnik mi je povedal, da žar ustvari najboljše oglje za risanje. S to tehniko risanja se je začel ukvarjati že ko je bil mlajši. Njegov dedek je prav tako bil umetnik, ki je uporabljal isto tehniko za risanje. Z leti ga je vedno bolj zanimal izvor oglja. Čisto slučajno je odprl restavracijo in ko je videl, da ima tudi prostor za žar, je bil zelo navdušen. Končno je lahko združil dve stvari, ki jih je imel pri srcu. Dobro hrano in ljudi ter ljubezen do risanja z ogljem.…