Diastaza: vaša nova prijateljica

Prepričana sem, da nisem edina, ki se je že pred porodom spraševala, ali se bo njen trebušček po rojstvu otroka vrnil nazaj v staro formo. Imam občutek, da je diastaza dandanes še vedno tabu tema, o kateri ženske ne spregovorijo prav rade. S to težavo pa ni nujno, da se v življenju srečajo samo ženske po porodu, doleti lahko kogarkoli.

Ugotovila sem, da je tako kot pri večini žensk po porodu, tudi pri meni nastopila diastaza, zato sem o njej skušala pridobiti čim več koristnih informacij, katere so mi pomagale razumeti nastalo spremembo na telesu. Informacij o diastazi je na spletnih portalih ogromno, zato je potrebno biti previden pri izbiri pravih. Najbolj varno je, da prebirate članke, kateri so preverljivi s strani zdravstvene stroke. Kot že rečeno sem se z diastazo srečala takoj po rojstvu otroka, ko gube na trebuhu nikakor niso hotele izginiti, kljub redni telovadbi, uživanju raznolike in zdrave prehrane. Med nosečnostjo so se moje notranje trebušne mišice razmaknile in to je vodilo v diastazo. Naj vas opomnim, da je diastaza nekaj popolnoma naravnega in zgolj nakazuje, da so mišice, katere podpirajo naš hrbet in trebušne organe oslabljene. V svojem telesu sem se začela počutiti nelagodno, pestile so me številne težave:

  • Bolečine v hrbtnem delu
  • Bolečine v kolkih
  • Uhajanje urina
  • Slabša prebava

Ker je diastaza načela tudi dvome o moji samozavesti, sem si poiskala pomoč. Številni osebni trenerji so mi svetovali, da se diastaza lahko odpravi z veliko mero primerne športne aktivnosti, vztrajnosti, dela na sebi in ljubeznijo do sprejemanja svojega telesa. Pravilno izvajanje vaj pa bo telo vrnilo nazaj v prvotno formo. Prav vsi pa opozarjajo, da z vajami ne smemo začeti prehitro in da morajo biti te prilagojene vsakemu posamezniku posebej, odvisno od njegovega zdravstvenega stanja pred in po porodu. Za konec vam svetujem, da z vadbo resnično ne hitite. Svojemu telesu dajte čas in diastaza bo počasi odpravljena.

Že nekaj časa premišljujem, da bi bila najboljša izbira za nego obraza bio kozmetika

Ženske smo rade urejene, vsak dan uporabljamo različno kozmetiko. Sama, ko sem bila mlajša me ni motilo, da sem si kupovala poceni in slabo kozmetiko, sedaj pa je vedno večji poudarek naravnih snovi, ki jih vsebuje bio kozmetika, tako je tudi mene enostavno začelo motiti in mi ni bilo vseeno kakšno kozmetiko uporabljam. 

Ko sem začela premišljevati v tej smeri, sem se enostavno odločila, da si izdelke za nego obraza in telesa kupim čisto novo in to bo bio kozmetika, ker vem, da bom tako bolj mirna, saj bom imela naravne surovine visoke kakovosti in me tako ne bo skrbelo, kaj vnašam preko kože v svoje telo.

Preko neta je ogromno ponudbe, a vseeno sem hotela vse skupaj nakupiti v živo, tako sem si vzela en cel dan. Vedela sem, da bom izbirala kar nekaj časa, da bom pravilno izbrala, saj je bio kozmetika v kozmetičnih trgovinah zelo različna in od različnih proizvajalcev. Res ne bi rada zapravila polno denarja in na koncu ugotovila, da sem kupila napačno. 

Ko sem si domov prinesla vso novo bio kozmetiko, sem bila res vesela, prav dobro sem se počutila, ker sem vedela, da sem poskrbela za svoje zdravje, najbolj pa sem bila vesela kreme in pudra, kajti te dve stvari uporabljaš največ. Takoj, ko sem prvič uporabila izdelke, sem čutila na koži, kako je bio kozmetika, čisto nekaj drugega, kot pa navadna kozmetika. Nihče več, me ne bo pregovoril, da bi še kdaj kupila katero drugo kozmetiko, ker je bio kozmetika najboljša. 

Danes je vse več slabih krem in slabe kozmetike, zato je še kako dobro paziti, kaj kupujete in sigurno je bio kozmetika najboljša izbira. Kajti  vaša koža potrebuje zdravo nego, naravno nego, da bo dlje časa ostala lepa in zdrava.…

Enodnevni izlet na obalo in po krasu

Če imate proste vikende, potem je to idealna priložnost za enodnevni izlet, še posebej, če imate otroke. Sama sem že nekaj časa čutila, da bi morali za vikende na enodnevni izlet, kajti bili so predolgi, da bi bili samo doma. Tako sem se odločila, da bomo naše vikende preživeli večina časa na obali in krasu.

Od nekdaj so me ti kraji privlačili in zakaj si ne bi človek tega tudi privoščil, če cel teden dela in se matra. Vsak človek potrebuje oddih, potem pa pride vikend in ga zapraviš na pospravljanju in kreganju na otroke. Tega nisem želela več, zato sem se odločila, da vsak vikend gremo na enodnevni izlet na obalo. To so postali naši dnevi druženja, uživanja, sprostitve, smeha in zabave. Kako srečna sem, da sem se tako odločila, sedaj smo čisto drugačni, čez teden vsi komaj čakamo vikend in dokler so otroci še majhni, je ta čas z njimi še kako dragocen. 

Zavedala sem se, da enodnevni izlet za vikende ne bo prišel več v poštev, ko bosta otroka zrasla, takrat bosta šla vsak po svoje, sedaj pa je ta čas, ko se še lahko skupaj družimo in se imamo lepo. Vsak vikend je od takrat naprej lep, do zdaj nam ni zmanjkalo novih krajev, pa čeprav smo se vedno peljali na obalo ali kras. Vseeno je toliko malih kotičkov, da vedno obiščemo katerega novega. 

Veliko ljudi pravi, da za vikende rado počije doma, jaz to razumem, saj sem tudi sama utrujena od celotnega tedna, vendar se moraš kar malo brcniti v rit za vikend, ker na koncu vidiš, koliko ti vseeno enodnevni izlet v naravi prinese dobrega, kot pa če bi ostal doma. Še vedno imamo en dan, ko pa smo doma in se lahko spočijemo za naslednji teden. En dan pa izkoristimo za enodnevni izlet, ker nam bo prinesel lepe trenutke. 

 …

Tudi v otroštvu smo igrali igre na srečo

Imeli smo to srečo, da smo se kot otroci še veliko igrali skupaj, danes je tega vse manj, ko otroci pridejo domov jih zunaj skoraj ne vidimo, mi pa smo imeli svoje igre na srečo, znali smo se loviti, skrivati, metati po snegu, letati po gozdu in igrali vojake, vse to smo počeli in se zvečer vračali v hišo umazani in blatni. Starši so nam tako pripravili večerjo, mi pa smo se pripravili za spat. Res sem uživala v otroštvu, ko smo se šli razne igre na srečo, zbrali smo se vsi sosedi in se igrali. 

Na žalost pa je danes vse drugače, ko gledam kako so otroci danes drugačni. Ne vidiš več otrok zunaj da se družijo, če so že zunaj so vsak zase, kot da ne smejo do sosedov in potem pričakujemo mi odrasli, da bomo otroke učili lepih odnosov z sosedi, če jim mi prepovedujemo druženje. Nič ni več tako kot je bilo. Mi smo uživali, danes otroci sploh ne poznajo igre na srečo, ne znajo se igrati, ko so sami jim je dolgčas, ne vedo, kaj bi počeli. A ni to žalostno.

Kje so tisti igrivi otroci, polni smeha, brezskrbnosti, veselja, ko so padli in so se začeli smejati sami sebi, prav žalostno je postalo vse skupaj, ko gledaš te zamišljene male obraze, ki jih starši vozijo od enega krožka na drugi. Kje je ta svoboda, sedaj so igre na srečo še samo za plačat, otroci jih ne poznajo več, da bi se igrali.

Sama sem prepričana, da otrok potrebuje svobodo, družbo, smeh, igranje in to je to kar ga bo izoblikovalo, ne pa vožnja od enega krožka na drugi. Moji otroci poznajo otroške igre na srečo in poznajo dolgčas, znajo tudi podaviti soseda in se z njim poigrati. …

Zanimala me je naša trdota vode

V šoli sem dobila nalogo, da napišem, kaj je trdota vode in kako se jo določi. Moram priznati, da sem to nalogo sprejela zelo težko, ker me tema res ni niti malo zanimala, saj sploh nisem vedela, kje naj iščem podatke. Svojo nalogo sem odlašala zelo dolgo ,vse sem že prej naredila, le tega se nikakor nisem lotila, ker sem bila prepričana, da bom izgubila živce, saj nisem ravno iz te stroke, da bi me to zanimalo.

Vseeno pa je prišel čas, ko sem mogla to narediti in ko sem jaz začela brati kaj je trdota vode, me je potegnilo noter, začelo me je zanimati, kakšna je trdota vode po Sloveniji, seveda v našem kraju in kje je najboljša voda. Slovenija je majhna, vendar je trdota vode po Sloveniji različna, saj ima različne vire in teče v različnih okoliščinah, tako da me je res začelo zanimati. Iskala sem podatke, da ugotovim kakšno vodo pijemo pri nas, ali je mehka, srednje trda ali zelo trda. 

Podatki so dostopni na netu, tako da sem lahko pogledala, me je pa še zanimalo, če je trdota vode napisana na položnici od komunale, a sem položnico vrgla že stran, me pa zanima in bom pri naslednji to pogledala, ker bi se mi zdelo prav, da je ta podatek na položnici napisan, vse kar napišejo, bi lahko tudi to, bomo videli, ko dobim položnico.

Sama prihajam iz štajerskega konca, tako da sem podatke zase iskala na teh področjih, kje je naše odvzemno mesto in koliko je trdota vode. Ugotovila sem, da pijemo srednje trdo vodo. Kje pa se pije naj boljša voda, to je izvir Kamniške Bistrice, Izvir Soče v Trenti in Izvir Save Dolinke v Podkorenu. 

Tako sem na koncu bila srečna, da se dobila nalogo, kaj je trdota vode, sedaj vem, kakšno vodo pijemo mi in kje si bom natočila liter naj boljše vode.

 …

Žlebovi in skrito gnezdo

Stojim pred hišo in gledam kako sijoči so naši novi žlebovi. Poletje je in zunaj pripeka močno sonce. Ozračje je soparno in komaj diham. Komaj čakam večer, da se malo ohladi in da se lahko usedem na verando. Že se predstavljam, kako pijem hladno osvežilno pijačo in poslušam petje škržatov na bližnjem travniku. 

Končno hiša naredi senco naši verandi. Žena na pladnju prinese ohlajeno pijačo in 4 kozarce, meni pa rosno pivo. Kok sem čakal na ta trenutek po dolgem dnevu v službi. Usedemo se na oblazinjeno klopco, otroka se žogata in bosa tekata po trati. Vse je lepo, mir, vetrič rahlo pihlja, milina. 

Nato pa eden od otrok zagleda kako iz žlebov letita in pristajata dve ptički. Vsi se ozremo in gledamo kaj se dogaja z žlebovi. Ko tako strmimo vanje res čez nekaj minut opazimo kako je priletela ptička in skočila v žleb. Kaj se sedaj dogaja? Žlebove imamo šele kratek čas. Sprašujem se, kdaj smo jih  naredili. Ko tako študiram ugotovi, da sploh žlebovi niso več tako novi. Montirali smo jih marca, ko je bilo lepo vreme. Stari so že 2 meseca. Meni se zdi, kot da so od včeraj. 

Torej smo ugotovili, da so si v naših novih žlebovih naredile ptice gnezdo. Ko tako opazujem ne vidim dobro za katero ptico gre ampak glede na velikost, mislim da je navaden vrabček. Joj ko bi bila vsaj sinička. Te obožujem, vrabčkov je že tako ali tako preveč. Sklenil sem, da bom vzel lestev in se prepričal o tem kaj se dogaja. Lestev je bila ravno prav visoka, da sem še lahko pokukal v žlebove. Saj nisem mogel verjeti. Ravno na vogalu sta si dva vrabčka ustvarila gnezdo, v gnezdu pa so se rano izvalili štirje mali vrabčki.

Odločili smo se, da seveda gnezdo pustimo, do zime. Potem bomo pa šli v akcijo, da bodo žlebovi ponovno čisti in pretočni. Mala vrabčka, pa si bosta morala poiskati novo mesto, za njuno gnezdece.

 …

Talne obloge smo zamenjali po vsej hiši

V naši hiši so bile talne obloge različne, ker smo vedno nekaj naknadno delali in takrat izbirali različne materiale. Saj veste kako je, ko si mlad in rešuješ po svojih zmožnostih, takrat nismo gledali na to, da delamo fineso, reševali smo talne obloge zato, ker so se po prostorih uničevale, drugače jih niti ne bi zamenjali. Potem pa prideš v obdobje, ko denar ni več takšen problem in si lažje privoščiš stvari, tako sva z možem malo razmislila in se odločila, da pa bi imela iste talne obloge po vsej hiši. Končno bodo naša tla povezovala prostore, to sem si vedno želela.

Nisva točno vedela, kaj bi izbrala glede tal, obema je bil všeč parket, a sva vedela, da se lahko poškoduje in da so najbolj odporne talne obloge iz ploščic, meni pa ploščice niso bile tako zelo pri srcu, delujejo mi hladno, nimam rada takih tal. Tako  sva se odločila, da greva gledat različne talne obloge in se na koncu odločiva, ker sem vedela, da je tega ogromno in nikoli ne veš kaj te pritegne in kaj ti je na koncu lepo. Vse sva pregledala, res je velika izbira, potem pa sva se morala odločiti, kaj izbrati ali les ali ploščice in odločitev je padla, ploščice so odpadle in talne obloge iz lesa so zmagale. Seveda je zmagovalec med lesom parket, tako da sva na koncu tudi parket izbrala. 

Kupila sva močen parket, temne barve, prav lep je bil, komaj sem čakala, da bo položen v naši hiši, takšne talne obloge si lahko vsak samo želi. Naša hiša se je čisto spremenila zaradi drugih tal, res je bilo vse videti lepše, to ne moreš verjeti, kako lepo je bilo hoditi iz prostora v prostor, kjer so bile talne obloge iste. Sedaj imava mir za vrsto let, to je to, kar sva želela in to sva sedaj naredila. …

Majhne sedežne garniture za v pisarno

Šla sem na samostojno pot in si najela svojo prvo pisarno, potrebno pa jo je bilo urediti, da se bom v njej dobro počutila, saj ni bilo sedežne garniture, ki pa je bila potrebna, da bi sprejemala stranke. Seveda nisem potrebovala velike, nekako en trosed. Tako sem šla kar v akcijo, da uredim pisarno čimprej, da bi lahko čim prej začela delati. Ker imam smisel za opremljanje prostorov, sem kar nekaj stvari kupila, da bo pisarna lepa. 

Prvo sem šla gledat sedežne garniture, kajti seveda sem morala prej videti stil in barvo, da sem lahko kupovala naprej. Kar hitro sem izbrala en trosed, ki je bil ugoden, kajti nisem niti namerava kupiti drage sedežne garniture, ker jo za v pisarno ne rabim. Tako sem izbrala kar črno in nadaljevala svoj nakup. 

Kupila sem še:

  • Podstavke,
  • vazo,
  • okvir,

sliko,

  • rože.

Komaj sem čakala, da pisarno uredim in ko je bila urejena je bila res lepa in dobro sem se počutila v njej. Začela sem z delom že naslednji dan, prva stranka, ki je prišla, sem si jo zapolnila za vedno. 

Moja pisarna je bila majhna, velike sedežne garniture niti ne sodijo v pisarno, je pa lepo če se stranka lepo in sproščeno počuti, ko sklepa posle in ti predvsem zaupa. Moje zaupanje pa je vedno na mestu, kajti sem človek besede in kar rečem to naredim. 

Čez nekaj časa, ko že kar lepi čas nisem podrobno pogledala sedežne garniture, pa sem videla, da se ta lupi, to pa je to, ko kupiš najcenejšo stvar. Kar hitro sem jo morala zamenjati, ker če se je kdo usedel nanjo, je potem imel pike po oblačilih. Tokrat sem prišla do spoznanja, da brez usnjene sedežne garniture ne gre, da bom morala narediti ta stroške, da bom imela potem mir, kajti navadne iz umetnega usnja, resnično ne trajajo dolgo, še prej se uničijo kot pričakuješ.

 …

Danes so ploščice velikega formata, včasih jih ni bilo

Urejal sem zunanji vrt, da bi si zunaj naredil pravljico, rad si kdaj pa kdaj kaj spečem, vendar nisem imel urejenih stvari, tako sem si že ustvaril sliko, kako bi moj zunanji vrt izgledal. Ko sem videl ploščice velikega formata in videl za kaj vse jih uporabljajo, da jih lahko uporabiš za mizo, si druge mize nisem več želel, ker mi je bil ta stil najlepši.

Presenečen sem bil nad takšno ponudbo mize, ker je še res pri nikomur nisem videl, to je bilo zame nekaj novega, da so ploščice velikega formata uporabili za mizo. Takšna miza deluje prestižno, resnično jo vsak opazi in verjamem, da si jo bodo ljudje začeli kupovati, ker je res posebna. Da bi si jo jaz kupil za v hišo nisem razmišljal, ker imam rad les, zunaj pa les propada in ploščice velikega formata še kako prav pridejo za zunanjo mizo, še posebej, če se uporablja za zunanja dela.

Ko je bil moj zunanji vrt narejen, sem bil presrečen, vsako kavo sem skoraj spil zunaj, veliko sem počival zunaj, veliko pa sem tudi delal, več sem bil v letni kuhinji, kot pa v hiši. Moram priznati, da so ploščice velikega formata še kako posebne in lepe v obliki mize. Vsak, ki pride na obisk, mu moja miza pade v oči, čisto vsakemu je res lepa in marsikdo si jo je kupil, ravno zato, ker jo je videl pri meni. Vsi so tudi presenečeni, da ploščice velikega formata, pridejo tako lepo v obliki mize.

Praktičnost teh miz je neverjetna, če ste prej neprestano razmišljali, da se bo lesena miza zunaj uničila imate sedaj rešitev in to so ploščice velikega formata, ki jih uporabite kot mizo, sam je ne zamenjam več nikoli, kajti ploščice velikega formata se kot miza odnesejo za veliko let in problem je rešen. …

Prepričana sem bila, da bi bila transcendentalna meditacija prava odločitev za mojo sestro

Zadnje čase sem začela opažati, kako je moja sestra razdražljiva, kako ji čisto nič ne paše in kako plane pri vsaki manjši stvari, ki jo omeniš. Ko sem jo takole gledala, sem vedela, da bi njej še kako prav prišla meditacija, a problem je bil kako to njej reči, ko plane na vsako besedo.

En dan pa sem dobila priložnost, ker je delovala nekam umirjena in se pripravljena normalno pogovarjat, tako sem izkoristila priliko in rekla, da pa je meditacija danes zelo popularna in da ljudje res boljše živijo, so bolj srečni, zdravi in da je meditacija res dobra zadeva.

Vedela sem, da me prvo ne bo poslušala, moje mnenje pri njej ni bilo nikoli pomembno, pa sem izkoristila tako, da sem ji rekla, da ji bom poslala en link, da obstaja transcendentalna meditacija, ki je enostavna in jo lahko preprosto izvajaš kjerkoli si, ne potrebuješ pri sebi spreminjati nobenih navad, le na dan potrebuješ povprečno 20 min in to je vse. Vedela sem, če ji pošljem link, da pa ga bo mogoče pogledala in da ji bo zanimiv, kajti takšno obnašanje, ki ima sedaj ni podobno ničemer, enostavno lahko rečem, da se z njo nimam kaj pogovarjati, pa mi je sestra. 

No, pa sem dosegla svoje. Po nekaj dnevih mi je rekla, da pa ji je ta meditacija zanimiva in da bo probala, čeprav se ona dobro počuti in tega nebi potrebovala. Še vedno je trmarila, pa še kako je ona to potrebovala. Bilo mi je vseeno, da se je tako izrazila, ker sem vedela, da tudi ona sama ve, da se neprimerno obnaša in da je to njen problem. Pomembno mi je bilo samo, da ji meditacija mogoče le pomaga, kajti tako bo začela izgubljati prijatelje, na dolgi rok pa ne bo več srečna in začelo bo trpeti njeno zdravje.