Zadnje čase sem začela opažati, kako je moja sestra razdražljiva, kako ji čisto nič ne paše in kako plane pri vsaki manjši stvari, ki jo omeniš. Ko sem jo takole gledala, sem vedela, da bi njej še kako prav prišla meditacija, a problem je bil kako to njej reči, ko plane na vsako besedo.
En dan pa sem dobila priložnost, ker je delovala nekam umirjena in se pripravljena normalno pogovarjat, tako sem izkoristila priliko in rekla, da pa je meditacija danes zelo popularna in da ljudje res boljše živijo, so bolj srečni, zdravi in da je meditacija res dobra zadeva.
Vedela sem, da me prvo ne bo poslušala, moje mnenje pri njej ni bilo nikoli pomembno, pa sem izkoristila tako, da sem ji rekla, da ji bom poslala en link, da obstaja transcendentalna meditacija, ki je enostavna in jo lahko preprosto izvajaš kjerkoli si, ne potrebuješ pri sebi spreminjati nobenih navad, le na dan potrebuješ povprečno 20 min in to je vse. Vedela sem, če ji pošljem link, da pa ga bo mogoče pogledala in da ji bo zanimiv, kajti takšno obnašanje, ki ima sedaj ni podobno ničemer, enostavno lahko rečem, da se z njo nimam kaj pogovarjati, pa mi je sestra.
No, pa sem dosegla svoje. Po nekaj dnevih mi je rekla, da pa ji je ta meditacija zanimiva in da bo probala, čeprav se ona dobro počuti in tega nebi potrebovala. Še vedno je trmarila, pa še kako je ona to potrebovala. Bilo mi je vseeno, da se je tako izrazila, ker sem vedela, da tudi ona sama ve, da se neprimerno obnaša in da je to njen problem. Pomembno mi je bilo samo, da ji meditacija mogoče le pomaga, kajti tako bo začela izgubljati prijatelje, na dolgi rok pa ne bo več srečna in začelo bo trpeti njeno zdravje.