Nova kmetijska mehanizacija na sosedovem dvorišču
Presenečenj še kar ni konca. Pravkar smo se preselili v novo stanovanje, že sta starša povedala naslednjo novico. Kupila sta staro kmečko hišo z ogromnim travnikom. Tako bomo tudi mi imeli vikend, kjer bomo preživljali svoj prosti čas. S sestro sva že nestrpno čakala, kdaj naju bosta oče in mama odpeljala pogledat ta naš novi vikend. Si sploh nisem znal predstavljati kaj to pomeni imeti vikend, pa še to na kmetiji, kot smo pogovorno dejali vsemu, kar ni v mestu.
To smo pač bili mi, mestni otroci, ki smo mislili da krompir raste v trgovini. Smešno ja. Pa je prišel petek, ko smo natrpali naš avtomobil s prtljago in se odpravili na pot. Takrat smo porabili kar debelo uro in pol do vikenda, danes je to slabe pol ure, boljši avtomobili, boljše cestne povezave. Hiško in okolico sva takoj vzljubila. Zanimivi in polno skrivnosti. Ravno prav za naju radovedneža. S podstrešnega okna je bil lep razgled nad celotno dolino in sosednji hrib, kjer je stala velika kmetija, hiša in dva velika hleva, okrog nje pa parkirana kmetijska mehanizacija.
Koliko strojev in koliko pripomočkov. Kaj vse potrebujejo kmetje za svoje delo. Naslednji dan smo šli na obisk prav k temu sosedu. Kmetijska mehanizacija me je kar prestrašila, kako je bila gromozanska. Starši so posedli za mizo, sosedov sin pa mi je razkazal vse stroje in pripomočke ter razložil kako se kmetijska mehanizacija uporablja in predvsem kje. Pomignil mi je naj skočim na velik traktor, brez katerega je ostala kmetijska mehanizacija brez pomena. Pritisnil je na gumb in motor traktorja je močno zarohnel. Peljati se nisva smela, ker mu oče tega ne pusti, ko imajo obiske. Skočila sva s traktorja in se pridružila ostalim pri mizi, ki je bila polna domačih dobrot. Meso in zelenjavo na kmetiji pridelajo sami, kmetijska mehanizacija jim je pri tem v veliko pomoč.…